Siv meglen jesensko zimski dan... Pravkar se učim delati laparatomijo in ob enem nervozno navdušeno pogledujem na mobitel, če je že prišel težko pričakovani sms...
In nenadoma ga zagledam, hitro snamem rokavice, si umijem roke, slečem belo haljo in hop ruzak na rame in greeeemo!
Pozdravljanje, ena fotka za začetek in spomine tam nekje čez dvajset let ter hitro v avto in še po drugo bejbo. Med potjo na Brnik gledamo na uro in upamo, da ne bo kakšnih preprek, da ne zamudimo leta...
Nič ni lepšega, kot ko se tri prijateljice odpravijo novim dogodivščinam naproti v mesto glamurja, visoke mode, romantike in umetnikov - Pariz!
Malce živčnosti in strahu pred letom, prehod čez carino v nogavicah, iskanje pravega terminala in nazadnje-super sedeži na krilih. In že smo vzleteli... Gremo skozi meglo, ki bi jo lahko rezal... Ko nenadoma zagledamo sonce!!! Nad morjem megle sije prečudovito sonce, ki nam prežene ves strah in skrbi. V tem trenutku se zavemo, da resnično letimo stran od vsakdanjih skrbi in novim dogodivščinam naproti-v mesto rogljičkov, bagetk, vina in elegantnih žensk in očarljivih moških z zapeljivimi nosi.
Miranda se sicer pogreza v stanje nekje med nirvano in patološkim strahom pred letenjem, vendar kmalu pristanemo, navdušeno zaploskamo pilotu za varen polet ter se podamo v iskanje prevoznega sredstva do centra mesta oziroma do našega hotela...
