Da, svečano se zaobljubljam, da bom nekoč, morda niti ne tako daleč v prihodnosti, sama občutila to nepopisno moč svobode, ki jo občutijo ptice, ko zamahnejo s krili in poletijo v prostrano modro nebo... Ko bom sedela na pilotskem sedežu, navila gas ter se predala neskončnosti nepopisljivih občutkov... Ko bo letalo pospeševalo, vse dokler ne bo izgubilo stika z zemljo in se dokončno odlepilo od trdnih tal. In ja... Takrat bom uradno Freespirit. :)
Skozi okno zrem v daljavo,
in vidim le modrino,
jeklena ptica leti tja v prostrano širjavo,
kjer puhasti oblački pričarajo sladko milino.
Ni komentarjev:
Objavite komentar