❀ VROČE!!! ❀
Temperatura zraka in morja se vsak dan dvigujeta. Pred odhodom iz Slovenije sem preverila vremensko napoved in predvideli so temperature 36-38°C. Danes je bolj vroče kot katerikoli dan do sedaj in sumim na temperaturo nad 40°C. Tudi morje se je tako segrelo, da bi se lahko namakal cel dan, za razliko od Jadrana, ki človeka osveži, ampak ne moreš biti v vodi cel dan, ker bi se prehladil.
Čudovito se je namakati v zeleni vodi, s prsti broditi po mivki ter opazovati palme, pesek in modro nebo brez oblačka. Spomnila sem se, kako sva šla jahat konje. Ker J. ni še nikoli jahal kamele, me je prepričal v 1 uro jahanja konja in nazaj s kamelo. Od hotela smo se peš napotili na bližnji "ranč", kot je pisalo na tabli, čeprav bi temu težko tako rekli, saj so bile to stene, ob katerih so bili privezi za konje, ter pesek, pesek, sam pesek...
Polovico so nas usmerili h konjem, polovico pa so naložili na kamele, ki so brundale in spuščale čudne brbotajoče zvoke, značilne za kamele. Sama sem dobila čudovitega sivca. Takoj sem ugotovila, da nekaj ni vredu z njegovo brzdo, ker je ves čas iztegoval jezik in odpiral gobec. Ko sem opazovala druge konje, sem ugotovila, da imajo prav vsi grozljive brzde. Ko sem jahala v Sloveniji, nisem nikjer opazila takšnih.
Konja so osedlali in eden mi ga je pridržal, da sem ga zajahala. Kapri hlače iz jeansa so mi sicer malce nagajale pri gibčnosti, vendar sem vseeno zajahala brez težav. Moški, ki mi je držal konja, se je namrdnil: "Jeans, hmm!" Ja, to so bile edine za silo primerne hlače za jahanje, ki sem jih imela s sabo. Ko sem gledala ostale turistke, sem se zgrozila, ko sem jih videla v resnično kratkih hlačkah in japonkah ali sandalčkih. Me prav zanima, kakšna stegna bodo imele, ko se bodo z golo kožo 2 uri drgnile v usnjeno sedlo... Še posebej, če so imele sedlo v takšnem stanju, kot sem ga imela jaz - na pol razpadlo.
Želela sem skrajšati stremena, pa sem ugotovila, da se jih ne da... Super, noge mi bodo bingljale ob konju in imela bom slabo oporo... Pa še moj žrebec je bil cel živčen od vročine in insektov, ki so ga pikali. Postavili so nas v vrsto in odpravili smo se. Tip pred mano se je zelo na tesno srečal z drugim in njuna žrebca sta se začela meriti in rezgetati... Moški z ranča so začeli kričati in ju hitro ločili... Dva žrebca, ki se merita... Definitivno ne privede do ničesar dobrega.
Naša kolona se je začela premikati... Ahhh... Ubogi konj! Takoj sem začutila, da nekaj ni vredu z njegovimi nogami, ker se je premikal tako togo. Ubogi konjiček! Vsi konji so bili čudoviti, krasne postave, kot jo imajo samo arabski konji ter bleščeče sijoče dlake. Vsi so bili žrebci. Ko sem vprašala, kako to, so mi v smehu odgovorili, da imajo vse ženske doma zaklenjene... Zanimivo - pri nas se namreč za začetniško jahanje v večini primerov uporabljajo kastrati in mirne kobile. Žrebca sem pred tem jahala samo dvakrat. V koloni smo se pomikali po peščenih poteh med palmami in kaktusi. Čudovito. Edino tip pred mano bi lahko malce pospešil. In vsake toliko se je njegov konj ustavil, da bi se pasel. In vedno se je naš spremljevalec na sijajnem, ponosnem, belem arabskem žrebcu, z rdečimi vajetmi in uzdo, začel dreti nanj, da naj se ne ustavlja in naj ga spodbode. Talent je namesto tega uspel obrniti konja in prijahati do mene, ki se mu na ozki poti nisem mogla kam umakniti, ker je bil v koloni za mano že drug konj. "Take it easy, take it easy," sem v mislih mirila svojega konja in se poskušala nekako izogniti nesposobnemu tipu, ki je bil očitno prvič v življenju na konju in je bilo vse, kar je počel to, da je sedel v sedlu in za okras ali morda boljši občutek, držal vajeti v rokah.
Kar nekajkrat se je ponovila ista zgodba, ko je na ozki poti uspel svojega žrebca usmeriti nazaj v mojega in mi je srce divje pumpalo adrenalin po telesu, ko sem skušala preprečiti, da gre moj žrebec na zadnje noge ali se stepe z njegovim. In za vsako sem se spomnila na enega izmed turistov, ki je kot vreča krompirja zgrmel na tla, ko je zajahal konja in na drugi strani iz sedla padel na ploh. Grozljivo! Ni se preveč hitro pobral... Najverjetneje je danes cel trd in razbolel. Kljub temu, da je tip pred mano nekajkrat zbezljal vame, je bilo vse super in v najlepšem redu in ježa je bila čudovita. Še posebej, ko smo na konjskih hrbtih prečkali morsko ožino in smo s stopali v stremenih tudi sami skoraj segali v vodo. Nepopisljiv občutek! Definitivno želim ponovno jahati v vodi! V kavbojskih filmih sem vedno občudovala kavboje, ki so jahali v vodi in si želela, da bi tudi sama kdaj izkusila to. In bilo je natanko tako fenomenalno, kot sem si predstavljala v moji domišljiji, le da bolj mokro.
Na obali smo razjahali in konju sem pogledala gobec in biclje. Ubogi revež je imel čisto trde biclje in ko je stal, je imel stojo značilno za konja, ki ga bolijo noge. Ubožček zlati! Glavo mi je dal v naročje in se mi z veseljem pustil božati in ljubkovati. Želela sem si, da bi takrat imela pri sebi kakšno sadje ali sladkorček, da bi ga malce pocartala.
Ta čas, ko so konji in kamele počivali, so tunizijski habibiji po njihovi navadi imeli "show" za turiste - radio do konca na glas in spodbujanje turistov, da naj plešemo z njimi... Ohhhh ja... Definitivno mi je ljubše biti popotnik in spoznavati pristne ljudi, kot pa biti turist in dobivati vso "turistično sranje", ki ga imajo pripravljenega za turiste in ki je očitno določenim ljudem všeč.
Poslovila sem se od mojega ubogega konjička, saj smo se vračali s kamelami. Z J. sva se spravila na ogromnega samca (tu imajo očitno res same samce). Jaz spredaj, on zadaj. In potem hop - se kamela vstane na prav poseben način, kot krava in ti skoraj padeš naprej na njen ogromen usločen vrat. Kamele so prav posebne živali. Ogromne, z grbo, njihovo pozibavajočo hojo, ko se počutiš na njej, kot na jablani, ki jo ziblje postojnska burja.
Ježa je bila zanimiva, toda ne more se primerjati s tisto, ko sem jezdila kamelo po peščenih sipinah Sahare. Tisto je bilo prav posebno doživetje. Čeprav pa je J. kljub temu močno navdušila, kajti prvič v življenju je jahal čisto pravo, ogromno kamelo. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar